Aha, poglej jo, seveda je spet tu ta zanimiva tema, ko te nekaj potegne, pokliče, vleče, ko začutiš, da je v tem nekaj gravitajočega, a hkrati vrednotiš, zaustaviš, zadržiš. Lahko pa izpelješ drugam, preobraziš, skanaliziraš. Ali pa jasno potrdiš opažanje in greš zato lahko še kam drugam. Ali pa prezreš in imaš še vedno potem možnost se poigrati z očitnim kasneje, ko skos, ampak res skos nekaj ven buta. Lahko pa greš s tem in ha, kaj pa potem? No, to je pa tisto neznano, ki vabi, pa hkrati ravno zaradi tega ne bi šel tja. A če ne greš, ne veš, in tudi se prikrajšaš za raziskovanje in tudi udomačevanje vsakega posameznega mini delčka neznanega, in to je neskončno igrišče.
